Kulturni praznik – Prešeren smo vsi

V šoli so nam o Francetu Prešernu povedali marsikaj. Kje je rojen, kaj je počel, kako je umrl itd. Niso pa povedali kako zelo je Prešeren podoben vsakemu od nas. Prešeren je odlična predstava povprečnega Slovenca. Zafrustriran in nesrečen je v svoji bedi pisal pesmi, ki so na prvi pogled predobre celo zanj. Že samo dejstvo, da je veliko pil pove precej žalostno zgodbo o temu čarobnemu možu, ki je v življenju želel le eno, pa tega nikoli ni dobil – Julija Primic. Njegova ljubezen do Julije se zdi skoraj pravljična, ko beremo Sonetni venec. Vendar pa ta pravljica ni dočakala srečnega konca. Svoje neiztrohnjeno srce je utopil v alkoholu. Kot zna le Slovenec…  In je napisal Zdravljico in mi smo jo vzeli za svojo.

Pesem, ki kriči po tem, da bi jo nekdo vzel in uglasbil v narodnozabavni stil glasbe in plesal na njo celo noč. Z vsem spoštovanjem do himne. Nočem se norčevat iz narodnih simbolov, želim samo izrazit svoje mnenje. Torej pesem, ki poveličuje vino, boga, svobodo, bratstvo, ženske, mladino in na splošno mir na svetu. Le kdo ne sanjari o svetu, kjer je bog usmiljen, kjer je vina na pretek, kjer se pije, kjer ni sovražnikov in so vsi enaki in kjer so ženske lepe in otroci pridni. Pri meni se zalomi že pri bogu. Glede na to v kakšnem svetu živimo danes, bi si raje kot zgoraj omenjeno želela, da bi imela denar. In potem, da bi imela še več denarja. Najbrž nisem edina. Sprijaznimo se… Danes je pač denar sveta vladar in kdorkoli bo rekel, da to ni res, laže. Pred 200 leti v Prešernovih časih niti ni bilo precej drugače. Če si imel denar, si lahko imel vse. Kvalitetno šolanje, pester jedilnik in bogat besedni zaklad. Razlika je bila ta, da so bile želje bogatih takrat skromnejše in znali so živeti en z drugim – revni in bogati. Danes je tega manj. Bogati so vse bolj požrešni in izkoriščevalski. In mi, revnih 99%, živimo v strahu. Ali bom jutri še imel službo? Ali bom lahko kupil kruh? Ali bom lahko otroku kupil nove čevlje? Ubadamo se z vse več stvarmi.

In zdaj sem se izgubila v svoji glavi in sploh ne vem več kaj sem sploh hotela s to objavo napisati. Kar hočem povedati, je to, da ne smemo pustiti, da sodobna družba vpliva na nas. Treba je najti Prešerna v sebi in svoja čustva izrazit na kakršenkoli način. Ne smemo postati samo številka. Naj se oni bojijo nas in ne obratno.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod:nekategorizirano |v 6.02.2012 |Ni komentarjev »

Volitve, smrdljivi ljudje in veseli december

En dan po volitvah se najbrž še vedno ne zavedam, kaj se je dejansko zgodilo. Absolutni zmagovalec predvolilnih raziskav in anket, gospod Ivan Janša je izgubil na volitvah. Zmagal je Zoki. Modri učki, nasmeh in družinski človek. Sicer pa se vsi zavedamo, da to ni bila zmaga Jankoviča proti Janši ampak anti-Janša proti Janši. Nekaj takega je en gospod včeraj na RTV-ju govoril. In je res. Z vsemi, s katerimi sem se pogovarjala pred volitvami (in to so predvsem mladi), so rekli da bodo volili Zokija samo zato, da ne zmaga Janša. In to se je zgodilo. In nihče ni tega napovedal. In zdaj vsi zavzeto ugotavljajo, kako je lahko Janša toliko izgubil tako hitro. Odgovor pa seveda vsi poznamo. Sama sem sicer volila SD, ker sem pač največ dobrega videla pri njih. Ni se mi šlo samo za Pahorja, čeprav se je na soočenjih pokazal v najboljši luči. Šlo se mi je za celotno ekipo, ker pač stranka ni Pahor sam, ampak jih je več. In ker se mi zdi, da imam največ skupnega z njimi, sem jih volila. Na začetku sem najbrž, tako kot mnogi drugi simpatizirala z Virantom in njegovo stranko. Imeli so jasen cilj, močno voljo in relativno solidno ekipo. Ker je vse kazalo, da bo zmagal SDS, bi bil Virant (če bi seveda obljubo držal) njim dobra protiutež v koaliciji. Danes, ko pa je rezultat drugačen, upam predvsem na koalicijo Zoranove stranke, SD-ja in Virantove liste. DeSUS v to koalicijo po mojem mnenju ne sodi, ker je preveč zaščitniški do svojih upokojencev. SLS – mogoče, čeprav vprašanje kako bi to delovalo. NSi – je pa itak ADIJO PAMET. Žal. Ampak dovolj o volitvah. Bomo videli kako bo.

Naslednja točka na sporedu so smrdljivi ljudje, ki ti žal uničijo vožnjo na avtobusu in čakanje v vrsti pred blagajno. Katastrofa! Mislim, pa saj nekako razumem, če že živite v Ljubljani in v trgovini kupujete neke dobrine, predvsem pa pivo, da potem imate tudi toplo vodo tam kjer živite. In to bi mogl prepovedat ljudem, ki smrdijo kot mrtve živali, da sploh stopijo na avtobus. Ker s tem pokvarijo dan vsem, ki so tudi stopili na isti avtobus. Pa nočem bit neki nesramna, ker se trudim bit čim boljši človek, samo da je pa nekdo tako nesramen do drugih… Ne vem. Po ljubljanskih trolah že tako ni prijetno se vozit včasih. Meni je dostikrat slabo, še posebej ko se dolgo vozim in ko skače vse gor in dol. In potem ti še en star dec gnil (ne morem drugače rečt) začne dvigovat vse kar maš v želodcu. KATASTROFA. Ravno danes sem v trgovini šla na blagajno in seveda je nekdo pred mano smrdel za umret, pride moški za mano – isto smrdi kot da se ni preoblekel že 3 mesce. A se vam to zdi pošteno? Ker meni se ne! Žal.

Kar se pa tiče veselega decembra… Ko so lučke prižgali, ni bilo ravno vreme naklonjeno in so vsi se rinli z dežniki po prešercu. Lani se pa spomnim, da je bil tudi sneg že. Letos je nasploh čudno vreme. Najbrž bo to globalno segrevanje. No, otroci so odpeli v dolini tihi in odštevali so in potem so jih prižgali. Kot že tolikokrat poprej. In je lepo. Kot vedno. Ob kaki drugi priložnosti bo prav lepo se sprehodit po centru. Pa čeprav nisem ravno pristaš kuhanega vina, bom zagotovo našla kaj ali koga drugega, da me pogreje.

Toliko zaenkrat od mene. Ko pa bom čutila potrebo, da se izlijem na ekran, bom to storila. M-H-M.

Peace out, Rabbit!

  • Share/Bookmark
Zapisano pod:nekategorizirano, Življenje |v 5.12.2011 |Ni komentarjev »

Ali si pingvin?

Po dolgih letih uporabe Facebook-a sem danes prišla do ideje da si ogledam nastavitve profila ipd. In potem najdem okrog 500 aplikacij, ki so bolj kot ne totalna bedarija. Včasih je pač blo moderno delat kr ene kvize, ki niso pripomogli nikomur, je blo pa zabavno jih reševat in primerjat rezultate s “prijatelji”. In zdej brišem in brišem in brišem in se čudim naslovom teh aplikacij – kot že naslov pove… Svašta!
Kaj ti je pisalo na čelu ko si se rodil??
Kdo je tvoj pravi oče?
Which Transformer are you?
Ali si ta prau slovenc?
Kolko si gej?
Katero orožje si?
BLABLABLABLABLABLA!!!!
Da ne omenjam vseh nagradnih iger, ki jih že davno ni več. Totalen larifari s temi aplikacijami. Dovoliš jim dostop do profila in vseh informacij in pol maš samo delo z njimi. Ah!

  • Share/Bookmark
Zapisano pod:Internet |v 20.11.2011 |1 komentar »

Leto za anale

Leto 2011 gre počasi h koncu. In zdi se mi pomembno, da malo povzamemo dogodke, ki so ga zaznamovali.

8. januarja se je blizu Tuscona v ZDA zgodil strelski napad v katerem je bila hudo ranjena kongresnica Gabrielle Giffords in še 16 ostalih ljudi. 6 jih je umrlo.

14. januar – Tunizijska revolucija uspe.

24. januar – Teroristični napad na moskovsko letališče. 36 mrtvih.

11. februar – Hosni Mubarak odstopi z mesta predsednika po zelo odmevnih protestih v Egiptu.

22. februar – Potres na Novi Zelandiji ubije 75 ljudi.

februar-marec – Ghaddafi poskuša zatreti revolucijo v Libij. Na stotine mrtvih.

Razmere v Libiji se poslabšajo. Pride do državljanske vojne.

11. marec – potres z močjo 9.0 in cunami, ki je sledil ob obalah Japonske ubijeta več kot 18.000 ljudi.

Posledica potresa je niz večkratnih katastrofalnih napak na reaktorjih v japonski jedrski elektrarni Fukushima. To je druga najhujša jedrska nesreča v zgodovini.

18. marec – brutalna zadušitev protesta v Bahrajnu. Vpletena je Saudova Arabija.

Številčni protesti v Jemnu. Predsednik ne želi odstopiti.

19. marec – Varnostni Svet ZN odobri No-Fly cono nad Libijo. To vključuje zračne napade na Libijske kopenske sile.

25. marec – Vojska začne zatirati upore v Siriji.

7. april – V brazilski šoli pride so streljanja. Mrtvih je 12 otrok.

11. april – Laurent Gbagbo je aretiran potem, ko francoske sile posredujejo v Slonokoščeni Obali.

29. april – Poroka Princa Williama in Kate Middleton. Na televizijskih sprejemnikih si jo v živo ogleda milijarda ljudi.

30. april – Zračne sile NATA po nekaterih poročanjih v Libiji ubijejo sina Gaddafija.

1. maj – V Pakistanu je v akciji specialnih enot ZDA ubit Osama bin Laden.

Uf kakšno leto!

Ampak… to so bili samo štirje meseci.

Kaj za vraga se tukaj dogaja?!

  • Share/Bookmark
Zapisano pod:nekategorizirano |v 5.05.2011 |2 komentarjev »

eRepublik – elektronska različica sveta

PRIDRUŽI SE!

eRepublik je simulacija pravega sveta. Masivno število prebivalcev omogoča, da se gospodarstvo, politika in druga področja obnašajo zelo podobno pravemu svetu. Gre za »browser-based« igro, kar pomeni, da je v celoti dostopna preko interneta, do nje pa lahko dostopate kjerkoli.

POSTANI ČLAN!

Kot igralec imaš mnogo poti. Lahko se zaposliš v katerem izmed mnogih podjetij, lahko ustanoviš svoj časopis in ljudem sporočaš, kaj ti misliš, in se pridružiš stranki ter ji z volitvami pomagaš na oblast. Čez čas boš morda tudi dovolj premožen, da ustanoviš svoje podjetje ali stranko. Kot podjetnik se lahko odločiš med večimi panogami od prehrambene do darilne in orožarske ter druge.

POSTANI DRŽAVLJAN!

Seveda moraš tudi redno trenirati, da se bo država lahko v primeru oboroženega spopada dobro branila. Vojskovanje je pomemben del igre in na eni strani uničuje države, na drugi pa jih naredi velesile.

POSTANI VOJAK!

Večina Slovencev je zbranih v Sloveniji in želimo, da se nam pridružiš ter s tem pomagaš oblikovati boljšo e-Slovenijo.

POMAGAJ OBLIKOVATI SLOVENIJO!

Trenutno se v igri odvija zdaj že 4. svetovna vojna. Več o tem lahko izveste tudi na forumu Erepublik Slovenija

Vsak dan tudi potekajo bitke s Hrvaško, s katero je Slovenija v vojni. S pridružitvijo lahko pomagate Slovencem da premagajo Hrvate in tudi okupirajo njihovo ozemlje.

BOJUJ SE!

Lep pozdrav!
:)

  • Share/Bookmark
Zapisano pod:Internet |v 20.12.2009 |1 komentar »

Rojena pod srečno zvezdo/Novo leto

Odkar pomnim me sreča spremlja povsod. Pomoje sem to začela opažati v šoli. Ko so mi stvari šle najbolj za nohte, se je vse potem nekako srečno končalo. Izpiti, testi, spraševanja, oddajanje nalog… Nima veze. Saj ne rečem, so ble tut slabe ocene, saj so zmeraj. Ampak na koncu je blo vedno vse v najlepšem redu. Nisem bila nek odličnjak (razen v osnovni šoli, ki jo še vedno krivim za svojo lenobo v nadaljnih letih), sem pa zdelovala.

Ta sreča se kaže tudi v mojem sodelovanju v nagradnih igrah. Ni zdej uno neki da stalno kaj dobivam. Malenkosti pač. Paket kokakole, ker sem neki napisala na eni strani z zgodbicami ipd. Potem je bla karta za prvi koncert Gala Gjurina z gosti v Cankarjevem domu, ki je bil božanski! Potem je blo enkrat tut še 1000 SIT na tistih hitrih srečkah (ne sliš se velik, ampak dete kot sem bla takrat je blo to ful).

Zadnji izkaz moje srečne avre pa je prišlo danes. Na mejl. Pisalo je, da mi čestitajo, ker sem zadela novoletno potovanje v Milano. Iz mene je kr kipelo. Najprej od jeze, čez par ur pa od sreče. Pa me boste vprašali zakaj od jeze? Hja. Že lep čas se pogovarjamo kam bi šli za novo leto. Rekli so da Beograd, pa sm rekla da ne grem ker nimam ne denarja, ne veselja tam na mrzlem stat z nevem kolk tisoč ljudi, ker to lahko delam doma. Sama. In so pol pogrutal tut ostali da se ne splača. Men je res ta nov let tako precenjen. Folk bi šu v gore, v koče, na prosto nekam v neka bajna mesta, kar se meni zdi totalno brez veze, ker nimaš nč od samga mesta. Tam se nekje napiješ in potem stojiš in gledaš u zrak, tema je,… Traparija. Grem raje v Beograd enkrat poleti, pridem zjutrej si pogledam mal mesto, začutm vajb ljudi in grem zvečer domov. Mam več od tega. Kakorkoli že… Vztrajala sem pri tem, da bom doma in da bom šla spat ob 11h. Ker me boli k**** za novo leto!
In potem je prišlo… Pismo, al je Milano. Novi ljudje, nove destinacije, nove izkušnje. Radovednež v meni je prišel na plano. Pa se mi ne gre samo za hotel s 4-imi zvezdicami, fensi klube, modne revije, ekstravagantnost, itd. Možnost mam vidt Scalo, cerkev v kateri je Da Vincijeva slavna Zadnja večerja, San Siro,… Kdaj bom še mela tako priložnost? Mlada sem in pripravljena živeti! :)

A se čutmo? :P

“Šla bova iz mesta nad nebesa.” če lahko citiram Siddharto. Morm rečt da sem manj pričakovala od tanovga albuma. Me je prijetno presenetil, kar pa je vedno dobr.

Anyway… Če bi uspe it, bom zagotovo vse poslikala, vse posnela in v bistvu vse dokumentirala. Res bo unikatno Silvestrovo.

Signore e signori, arrivederci e buona notte. (upam da je prav) :D

  • Share/Bookmark
Zapisano pod:nekategorizirano |v 30.11.2009 |Ni komentarjev »

Google Wave

Danes so uslišali mojo več kot mesec staro prošnjo, da me povabijo v Google Wave. Piše takole: “Thank you for signing up to give us early feedback on Google Wave. We’re happy to give you access to Google Wave and are enlisting your help to improve the product.”

I’m so happy :)

Edini problem zdej je ta, da nimam ljudi s katerimi bi Wave-ala. Tistih bogih 8 povabil je precej mal. Ampak dobr, za začetek bo.

Za vse, ki ne veste kaj je Google Wave, si poglejte filmček na YouTube-u, ki v bistvu predstavi bistvo:

Video

  • Share/Bookmark
Zapisano pod:Internet |v 29.11.2009 |Ni komentarjev »

Facebook bonton

Predrznost pa taka!

A se vam je že kdaj zgodilo, da vam je nekdo poslal prošnjo za prijateljstvo, a človeka po imenu in priimku niste poznali? Predvidevam, da ja. Vseh ljudi pač ne morete poznati ane? Kakorkoli že… Sprejela sem ga iz preproste radovednosti. Človek ima iste prijatelje kot jaz, me pač zanima kdo in iz kje je. Čemu me dodaja za prijateljico. Se mi je že večkrat to zgodilo in enostavno sem ljudem poslala zasebno sporočilo in pač vprašala kar me je zanimalo in vedno so ljudje odgovarjali in mi razložili. Nobenega problema, saj smo vsi civilizirani. Tokrat pa je model ubral drugačno metodo. Poslala sem mu sporočilo, da naj ne zameri ampak, da me zanima kdo je in podobno, ker ga ne poznam, slike pa tudi nima nobene. Vse prijazno in posrečeno. In kaj mi tip odpiše?

Citiram: “am ja sem Aljaž. ni panike… čaw”

HALOOOOO?!?!?!

A ni to očitno? Mislm… Piše ti ime in priimek zraven.
Joj, kam gre ta svet vas vprašam? Ljudje še povedat ne morjo iz kje so in kdo k***a so.

Pa brez zamere dragi Aljaž če slučajno kdaj prebereš tole. Upam, da te nauči kakšnih internetnih manir, ali pa vsaj vbije kej pameti v glavo.

Groza!

[over and out]

  • Share/Bookmark
Zapisano pod:Življenje |v 23.11.2009 |14 komentarjev »

2009

Se zavedam, da je šele november, ampak danes sem malo razmišljala o letošnjem letu in ugotovila, da je dejansko to zgodovinsko pomembno leto. Zgodilo se je marsikaj. Ogromno pomembnega. Za nekatere bolj, za druge manj.

Na vse je prav gotovo vplivala gospodarska kriza. Pri nas v Sloveniji, iz lastnih izkušenj, se mi zdi da gre vedno na slabše. Sicer ne čutim nekih groznih posledic, ker sem študentka, ampak vseeno. Vidiš ljudi, ki ostajajo brez služb, polno je nekih stavk, vlada ne ve kaj bi… Smotano, ni kaj.

Potem januarja so v ZDA mel velik ruker. Inavguracija Obame. Prvi temnopolti predsednik. Ljudje polni upanja, on poln obljub. Prezgodej je še za neke ocene ampak men se zdi on kr fajn no, čeprav tam so vsi mal čudni (pa brez zamer, če ma kdo kake simpatije do njih), je pa res da nardijo dobr šov.

Najbolj je šokiral itak Michael Jackson. Njega ne bom pozabila nikol. Ko so mel pogrebno slovesnost, je bilo meni 20 let! Zabediral mi je cel rojstni dan, pa ne zato, ker bi blo meni kej mar zanj, ampak zaradi drugih, ki so safer fural. Katastrofa. Men se itak zdi, da je on še živ in uživa nekje bogu za leđima s tolk gnarja, da ga svet ni vidu (sem pač pristaš zarot, jebatga).

Kaj še je blo? Bli so uni požari neki v Avstraliji. Tam so bli tut bogi ja…

Ne smem pozabt Lady Gaga. Nevem sicer kam ona spada, če ni to že lani blo. Kokrkol, letos je hit. P-p-p-poker face p-p-poker face! Mjav!

Se opravičujem ampak morm si mal z Wikipedijo pomagat, ker je preveč vsega za zapomnt.
Torej:

Ja! Normalno, bla je spet panika tam v Gazi. A se še spomnete? Rakete so švigale sem pa tja. To je blo tut še od lani ampak se je letos končalo kar pomen da spada tut pod 2009.

Marca so naredit atentat na predsednika Gvineje-Bissau. Bil je uspešen. Ne vem kolk se to lih tiče zgodovinske pomembnosti, sam klinc, atentat na predsednika ni kr tko, tut če je kr ena država.

Aprila smo mel G-20 srečanje v Londonu. To je bil tut en halo. V NATO so vstopile še Hrvaška in Albanija.

Pa seveda mamo tle to smotano prašičjo gripo, ki po mojem mnenju ni vseskup nč. Ne vem če veste ampak navadna gripa letno ubije pol milijona ljudi. To je velik. Pa dela kdo halo iz tega? Noben. Ko pa grozi svetu neka živalska gripa, ki naj bi pobila 7 milijonov ljudi… Panika! Sama se niti ne čudim, da je polno teh bolezni. Na našem malem planetku nas je že tko preveč. 3/4 teh vseh ljudi jih živi v blazno slabih razmerah, kar pa je perfektno za bolezni. Da ne govorimo o tem, da so te bolezni ustvarjene od človeka in jih potem nalašč vržejo med ljudi kot stare mačke, samo da lahko ustvajajo paniko, ker v paniki smo tako obvladljivi. Noro!

No, potem smo mel Korejce, ki so paniko delal. S svojimi jedrskimi poskusi. Ko majhni otroci, samo da prčkajo lahko cel svet.

Blo je en kup letalskih nesreč. Od tistga v Hudson reki, pa pol tist na poti v Brazilijo, pa neko turško letalo in še in še bi lahko naštevali…

Na Grenlandiji so dosegl, da je grenlandščina uradni jezik! Yay for Greenland!

Julija so mel tut sončni mrk v Aziji. (Zdele opažam, kako sem na začetku lepo slovnično pisala, zdej gre pa na slabš.)

Potem je bil ves tist fiasko okol Romana Polanskega. What’s up with that?

Oktobra smo zvedl, da bojo olimpijske igre leta 2016 v Rio de Janeiru. Bražil.

Aja pa končno so vse države EU podpisale Lizbonsko pogodbo, ki naj bi stopila v veljavo 1. decembra.

No pa v Švici so spet pognali pospeševalnik delcev. Jaz nimam pojma čemu služi ampak oni tam so zgledali navdušeni, tko da se veselim z njimi.

Joj, pa Patrick Swayze je umru. He will be missed :(

Nobelovo nagrado za mir je dobil Barack Obama (čeprov niti ne vemo zakaj).

Ne smem pozabit Twilight! Še ena stvar, ki je poleg Twitterja in Facebooka obnorela svet (na srečo mene ni). Namesto Harry Potterja zdej mladi zapravljajo denar za vampirje, ki se svetlikajo pri dnevni svetlobi in so blazno emo. (Res mi ni jasno… Nej mi nekdo razloži kaj je tok finga na njih?)

Najbolj pomembno zihr za cel svet (al pa vsaj Evropo) je pa to da se je mala micena Slovenija uvrstila na Svetovno prvenstvo v nogometu. Med 32 najboljših ekip sveta. In kaj je še lepš? Da tam ne bo Hrvatov, ki bi nam živce žrli.
Sploh če ste spremljali kej šport letos, smo Slovenci kr dokazal svoje. Dobro, basket nam FIBA ni pustila, da bi medaljo dobil – mi smo dokazal svoje. Martin Strel nas je popljuval podolgem in počez. Nevem če Majdičeva še paše tle al ne, ampak ona je tut ownala tam vse. Mislm, sej pravm… Smo kr dobri :)

Sej vem, da sem drgač pozabila ene milijon stvari. Ne mi zamert. I’m only human on the inside. Lahko kamot še kej dodate v komentarjih, ni problema sploh. Jst mam čist prazno glavo zdele ker je že pondelk in je treba it spat. Naporen teden bo.

Do naslednjič…

ČAO

  • Share/Bookmark
Zapisano pod:Zgodovina |v 22.11.2009 |Ni komentarjev »

Norišnica

Po sredini tekmi in včerajšnjem sprejemu sm komej malo k seb pršla. Vse mišice me bolijo ob strani po trupu ker sem zgleda preveč roke v zraku držala… Noro! Sej ne morš verjet, ampak je res. Slovenija gre na svetovno prvenstvo. Občutki so. Ne da se jih opisat, je pa to nekaj najlepšega kar se ti lahko nardi. V Rožni dolini je bil čisti odfuk, pa se zato tut nismo dolgo zadrževale tam, so pa ljudje noreli tud sred Ljubljane. Avti so stali sredi Slovenske ceste ker je blo polno ljudi pred Namo. No potem so celo policisti ukrepali in naredili obvoz, ampak vseeno… NORO! Povsod so skakali, kričali, trobili, plesali. Cela Ljubljana je bla pokonc. So tut filmčki :)

Kakorkoli že… Ponosna sem na fante in na cel štab in na vse ljudi in sem vesela da sem Slovenka! (pa nej se še tako osladno sliš)

Kdor ne skače ni Slovenc, HEJ HEJ HEJ!!!

:*

  • Share/Bookmark
Zapisano pod:Šport |v 20.11.2009 |Ni komentarjev »